Stalno predstavništvo RS pri Uradu ZN v Ženevi /Novice /
09.06.2016  

Slovenija prevzema predsedovanje Mreži za človekovo varnost

Ljubljana, 9. junij 2016 - Slovenija danes v New Yorku od Tajske za leto dni prevzema predsedovanje Mreži za človekovo varnost. Mreža za človekovo varnost je bila ustanovljena ob robu Generalne skupščine OZN jeseni 1998, po podpisu Ottavske konvencije o protipehotnih minah, v njej pa poleg Slovenije sodeluje še 12 držav z vseh kontinentov: Avstrija, Čile, Grčija, Irska, Jordanija, Kostarika, Mali, Norveška, Panama, Švica, Tajska in Južna Afrika kot opazovalka. Gre za neformalno skupino držav ustanovljeno s ciljem spodbujati reševanje aktualnih mednarodnih vprašanj, ki neposredno ogrožajo človekovo varnost. Slovenija je Mreži prvič predsedovala v obdobju 2006/2007.

Slovenija bo med predsedovanjem predvsem spodbujala skupne nastope Mreže v okviru OZN in drugih mednarodnih forumov. Naloge predsedujoče so koordinacija dejavnosti mreže, pregled izvajanja resolucij, ki zadevajo človekovo varnost in usklajevanje z drugimi članicami OZN, s ciljem krepiti dialog o dodani vrednosti koncepta človekove varnosti za učinkovito delo OZN na terenu.

V okviru svojega predsedovanja bo Slovenija zasledovala naslednje vsebinske prioritete: človekova varnost in aktualni globalni izzivi, zaščita posameznika ter udejanjanje človekove varnosti v kontekstu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Presečni temi pri izvedbi omenjenih prioritet bosta zaščita otrok in zagotavljanje enakosti spolov. Aktivnosti v okviru predsedovanja Mreži bodo tesno povezane s članstvom Slovenije v Svetu OZN za človekove pravice (2016–2018). Človekovi varnosti bo posebna pozornost namenjena tudi na 11. Strateškem forumu Bled.

Koncept človekove varnosti, ki postavlja človeka v središče naporov mednarodne skupnosti, je bil prvič predstavljen leta 1994 v poročilu Programa Združenih narodov za razvoj (United Nations Development Programme – UNDP). Zagovarja celosten pristop k varnosti, ki široko zajema varnost ljudi in skupnosti pred nasiljem in pomanjkanjem ter pravico do dostojanstva. Posebej je ustrezen v konfliktnih in post-konfliktnih razmerah, ko so civilisti najbolj ranljivi. Zaključni dokument Svetovnega vrha 2005 je v členu 143 priznal, da imajo "vsi posamezniki, posebej ranljivi ljudje, pravico živeti brez strahu in pomanjkanja ter z enakimi možnostmi uživati vse svoje pravice in polno razviti svoj človeški potencial." Na tej osnovi je Generalna skupščina OZN leta 2012 sprejela resolucijo 66/290, ki je s konsenzom opredelila skupno razumevanje človekove varnosti.

Prvotni namen Mreže je bilo promoviranje Ottavske konvencije. Delovanje se je kasneje razširilo na aktualna vprašanja na dnevnem redu OZN, kot so zaščita otrok v oboroženih spopadih, vloga žensk v mirovnih operacijah, izobraževanje o človekovih pravicah, nadzor osebnega in lahkega orožja, vpliv podnebnih sprememb na ranljive skupine ter boj proti aidsu, trgovini z ljudmi in revščini.